MARTINA: LAKOTA

Obdelali smo tematiko prenajedanja. Obenem se pojavi vprašanje lakote. Ločimo 2 vrsti lakote in sicer fizično in čustveno. Občutek lakote je nadzorovan s strani hipotalamusa v možganih, lahko ga sproži vonj po hrani, vizuelni stimulus (ko hrano vidimo) ali že sam pogovor o hrani. Tokrat se bomo posvetili čustveni lakoti.

Fizična lakota nastopi 3 ali več ur po zadnjem obroku, občasno jo lahko premagamo s kozarcem vode. Začenjamo jo čutiti postopoma, nekje pod grlom (kruli nam želodec) in jo razmeroma lahko zadovoljimo – z obrokom. Čustvena lakota pa je malenkost bolj zapletena. Poglejmo nekaj lastnosti čustvene lakote:

Nastopi v trenutku
Poznate tisti občutek, ko dejansko niste lačni, pa bi vseeno nekaj jedli? Udari v trenutku, ne glede na čas, prostor ali situacijo. Čutimo neznansko potrebo, da jo zadovoljimo takoj.

Udari nekje v ustih
Ne čutimo kruljenja, samo neznansko željo po specifični hrani. Načeloma hrepenimo po sladkem, predelanih OH in mastni hrani. Junk food, po domače. Velika večina čuti, da mora pojesti točno določeno hrano, kot npr točno določeno pizzo, piškote ali čokolado. Ne kakršnokoli, točno tisto ki so zamisli.

Nima določenega časa
Čustvena lakota lahko nastopi kadarkoli v dnevu, ne glede na to, kdaj smo nazadnje jedli. Sprožajo jo čustvene reakcije, se pravi ni povezana s fizično lakoto.

Pojavi se, ko smo pod stresom ali v kritični situaciji
Kot že omenjeno, je to čustvena reakcija na stres ali nekaj, kar nas je spravilo iz tira.

Ostaja tudi po obilnem hranjenju
Čustvene lakote ne moremo zadovoljiti z obilnim obrokom. V dosti primerih omenjeno vodi celo v prenajedanje, saj bomo za tisto hrano, ki nam predstavlja “ekstazo” vedno našli prostor v želodcu. Po kosilu ali večerji v večini primerov najdemo prostor še za tisto sladico ali vrečko čipsa. Znano?

Edina logična posledica? Občutek krivde
Marsikomu je tudi poznan občutek, ki se pojavi kasneje. Pri čustveni lakoti nikakor ne moremo mimo tega, da nas po tem, ko smo se (pre)najedli, začne gristi občutek krivde.
Razmišljamo samo o tem, kako smo vse uničili, ves trud diete in tega, da smo se pazili. To ponavadi potegne zraven tisto mišljenje, da če smo že en obrok tako unučili, da lahko potem cel dan nekontrolirano jemo, ker je škoda že storjena. In vrtimo se v začaranem krogu krivde.

Kako si pomagati? Priznati si, da imamo težavo.
Prvi korak je definitivno ta, da si moramo priznati, da imamo problem s čustveno lakoto.

Prepoznati vzorce
Vprašati se moramo, kdaj se omenjeno pojavi. V kakšnih situacijah, kot reakcija na kaj? Na določene dogodke, na naša čustva?
Vprašati se moramo, ali nam v življenju nekaj manjka, smo žalostni, jezni, se počutimo nemočne, tesnobne, osamljene? Vse omenjeno ljudje znamo utopiti v hrani, saj nam ta prinaša zadovoljstvo.

Zapisujte si
Zapisujte si vse dogodke, ki sprožijo tako reakcijo. Lažje je najti srž problema, če dobro opazujemo situacije, ko se čustvena lakota pojavi. Na dolgi rok bomo tako imeli moč omenjene triggerje spremeniti in se jih rešiti, lažje jih bomo kontrolirali.

Najdite nadomestilo
Ko vas popade taka lakota, morate biti pripravljeni. Naredite si seznam stvari, ki jih lahko počnete, namesto da se brezglavo spustite v hranjenje in ga imejte pri roki. Ali je to kava v družbi, ki vam nekaj pomeni, sprehod v naravi, branje, karkoli vam prinaša sprostitev.
Eventuelno lahko tudi poiščete strokovno pomoč.

Za nadaljna vprašanja, pomoč ali prehransko svetovanje smo vam na voljo na info@invictusfitnes.si

Martina Homjak,
Osebna trenerka v Invictus fitnesu Izola