by Prehranjevanje je ključnega pomena za zdravje in razvoj. Pravilno oz. dobro prehranjevanje pomeni in je povezano z boljšim zdravjem otrok v odraščanju, prav tako pa tudi z boljšim zdravjem mater. Močnejši imunski sistem, varnejša nosečnost in rojstvo, manjša možnost za nastanek bolezni kot sta sladkorna ali razne srčne bolezni ter dolgoživost so le nekatere posledice zdravega in kvalitetnega prehranjevanja.
Zdravi otroci se učijo hitreje, ljudje z ustrezno prehrano so dokazano bolj produktivni. Gre torej za krog posledic, ki lahko prinaša same dobre rezultate in navade, vse pa je v veliki meri povezano tudi (če ne celo predvsem) z zdravo prehrano in prehrano, ki je nutricijsko zadostna.
Podhranjenost predstavlja nevarnost za naše zdravje. Žal živimo v časih, ko sta prisotna oba pojava – podhranjenost in prekomerna telesna teža, predvsem v državah, ki spadajo v srednji in nižji finančni razred glede na prihodke.
Poglejmo si nekaj dejstev za katerimi stoji tudi Svetovna zdravstvena organizacija:
- podhranjenost, ki zajema tudi premalo vitaminov in mineralov, je kriva za tretjino smrti otrok.
- prav tako podhranjenost pomeni tudi zastoj razvoja in produktivnosti
- istočasno je težava tudi v prekomerni telesni teži, posledica je lahko marsikatera kronična bolezen
- zaostajanje v rasti je ena od posledic slabega prehranjevanja
- pomanjkanje esencialnih vitaminov in mineralov je žal vitalen razlog zakaj nekateri nimajo razvitega in močnega imunskega sistema ter zdravega razvoja
- pomanjkanje vitamina A, cinka, železa in joda je velika skrb, ki se v zadnjih letih veča
- globalno gledano je dobrih 30% žensk reproduktivne starosti in dobrih 42% otrok starih med 6 in 59 mesecev anemičnih, kar pomeni, da jim primanjkuje rdečih krvnih celic, ki v sistem prinašajo zadostni količino kisika in hranil
- podhranjenost med nosečnostjo predstavlja tveganje za zdravje tako otroka, kot matere
- povečanje dojenja bi lahko preprečilo čez 800 tisoč smrti otrok do petega leta starosti. Prehranjevanje, ki vsebuje celoten spekter hranil je bistvenega pomena tudi za mladostnike (predvsem ženskega spola) in za zmanjšanje možnosti anemije v mladih letih. Na globalni ravni ima težave z anemijo kar 40% nosečih žensk
- svetovno gledano je kar 41 milijonov otrok mlajših od 5 let takih, ki imajo prekomerno telesno težo
- hranilne vrednosti na embalažah izdelkov so ključnega pomeni pri spoznavanju prehranjevanja
Vabljeni, da še naprej spremljate in berete naše vsebine v takem številu.
