MARTINA: “SLAB DAN”

Večkrat mi rečejo naslednje: “Tebi je lahko, ti si itak skozi tam in ti ni težko trenirat.” Če bi dobila 5 centov za vsakič, ko sem to slišala, bi danes bila multimiljonarka verjetno.

Invictus je dom, bolj kot katerikoli drugi prostor zame. Je prostor, ki ga dojemam kot svojega, za katerega bom vedno poskrbela. Ampak še vedno pridejo dnevi, ko je utesnjujoč. In ko bi najraje zbežala čim dlje. Ko imam dneve, ko uspem nenaspana, lačna in sitna narediti perfekten trening, pridejo tudi dnevi, ko enostavno ne gre. Danes je en izmed teh dni. Danes je “giornata no”, tako takemu dnevu pravim sama.

Pridem, se segrejem, neki ne štima. Si v glavi sestavim plan, kaj bi rada naredila in kaj bi rada dosegla na treningu, tak dober plan. Štartam s prvo vajo, ne gre. Se ne čutim, kot bi želela. Stisnem 3 serije (kdor me pozna – kriminal totalen), kilogrami oz. obremenitev na “štangi” so še kar tisti od segrevanja in še vedno nekaj ne štima. Se ne čutim, telo ne sodeluje. Preuredim plan, ker vidim da po prvotnem ne bo šlo, si naredim nekakšen “talk” v glavi z namenom, da stisnem dalje. Ne gre. Se še vedno ne čutim. Ne pri tretji vaji, ne pri četrti, ne pri šesti in tako dalje.

Naredim trening sicer do konca, ampak ni to to. Punce moje, tudi jaz imam take dneve, ko ne gre. Nimam prave motivacije, telo ne sodeluje, možgani laufajo po svoje. To je življenje. Se zato tepem po glavi in silim z glavo skozi zid? Ne. Ni vredno, ker bi se verjetno kje po poti poškodovala. Naredim svoje in grem domov, dat možgane na pašo. 

Ne bom jezna sama nase, ker ni šlo po planu. Ne bom lovila tistih svojih klasičnih kilogramov oz. obremenitve pri vsaki vaji, ker ne gre. Ne bom se silila v nekaj, kar ne čutim, kar mi ne paše tisti dan.

“Bolje išta nego ništa”, kot vedno rečem. Sem prišla, sem naredila. Ni idealno, je pa res boljše kot nič. Imam cilj, vem kam grem in jasno mi je, da pot do tam ni vedno ravna linija, ampak izgleda nekako tako kot, da grem na Triglav. “Malo gore malo dole”, malo levo malo desno. Konsistenca pripelje do cilja in tega se moramo zavedati.”

Martina Homjak,
Osebna trenerka v Invictus fitnesu Izola