by Nekega dne je možakar med sprehodom našel metuljev kokon in sede opazoval kako se metulj trudi priti skozi manjšo luknjo v kokonu in vzleteti.
V določenem trenutku se je metulj nehal truditi, ker enostavno nikakor ni mogel skozi luknjo. Možakar se je odločil metulju pomagati, zato je s škarjami odrezal košček kokona, ki je metulja oviral. Metulju je uspelo, čeprav je zaradi truda imel vneto telo in poškodovana krila. Možakar je z metuljem čakal in čakal na trenutek, ko bo metulj razprl svoja krila in vzletel, a se to žal ni zgodilo. Preostanek svojega življenja ni mogel leteti.
Kljub dobremu srcu, možakar ni razumel., da bi moral počakati zato, da se metulj sam reši kokona in sam tudi vzleti. Gre namreč za naraven proces, ki čaka vsakega metulja, a možakar tega ni vedel in je metulju kljub dobremu namenu, škodoval.
Zaključek:
Težave na naši življenjski poti nas delajo močne oz. močnejše. Nikoli ne odrastemo in postanemo močnejši v kolikor se vsakič znova obrnemo na pomoč ostalih. Zgodbo lahko povežemo s fitnesom v tem smislu, da se moramo sami odločiti za vadbo/tak način življenja in sami videti koliko truda je potrebno vložiti za rezultate in boljše počutje. Smernice in pomoč so seveda nekaj dobrodošlega, a sami smo tisti, ki gradimo napredek.
