“ODNOS DO HRANE”

1. Za optimalno delovanje telo potrebuje tako beljakovine, kot maščobe in ogljikove hidrate. Vsaka od naštetih hranil bo vplivala na izgubo maščobe in pozitivno adaptacijo telesa. Če eno od hranil odvzamete, se bo telo prav tako adaptiralo, ampak v negativnem smislu (v kolikor je cilj zdravje, fizična pripravljenost in telesna kompozicija).

2. Pričakovati morate, da boste v mnogih primerih naredili nekaj korakov nazaj, zato da lahko kasneje napredujete. Tipičen primer so poškodbe: poškodovan sklep se bo skoraj vsakič najprej poslabšal, preden se bo izboljšal. Ta neprijazna reakcija je na žalost razlog, da se mnogi vrnejo na stara pota. Vse kar morate storiti za to, da napredujete je to, da postopoma sledite cilju, samo tako bo do napredka sploh prišlo; do what you gotta do, “po domače”.

3. Nekateri prisegajo na način “vse ali nič”, a ko gre za prehrano je tak pristop več kot slab. Velika restrikcija hrane do te mere, da povzroča velik občutek odpovedovanja, bo skoraj vedno imela za posledico prenajedanja in nazadovanje. Prehranjevanje na 75% skozi celo leto bo imelo veliko boljše rezultate kot 100% za 5 dni (od pondeljka do petka) in potem nekontorolirano prenajedanje čez vikend. Hrana bo skoraj zagotovo z visokim odstotkom sladkorja, soli, skratka.. visokokalorična. Če upoštevamo psihologijo, se pri omenjeni vrsti hrane pojavi vzorec motnje hranjenja, ki ga nekateri “prikrijejo” in “odobravajo“ kot vsem nam znani “cheat day”.

4. Prav je, da smo analitični in se hrane držimo tudi z glavo, a vprašanje je kdaj postane hrana le številka in obsesija. Če je zaužitje in restrikcija hrane vedno prisotna v vaših mislih, ne morete pričakovati želenega rezultata samoregulacije in dobrega odnosa do hrane.